Mikrobiota

bacilcek

Kaj pomenijo mikroflora, mikrobiom in črevesna mikrobiota?
Še pred nekaj leti smo se učili pri biologiji in mikrobiologiji o pomenu mikroflore. Ker nas izraza »mikro« – nekaj majhnega in »flora« – rastlinstvo, asociira na rastlinski svet, je v znanstvenih krogih izraz mikroflora zamenjal izraz mikrobiota. Mikrobiota pomeni populacijo vseh mikroorganizmov v človeškem telesu (bakterije, virusi, glive, praživali, arheje). Z definiranjem mesta nahajanja v človeškem organizmu, pa se definira vrsta mikrobiote, npr. črevesna mikrobiota.

Izraz mikrobiom ima širši pomen, opisuje mikroorganizme, njihov genom in okolje v katerem se nahajajo.

vojscaki 710
microbiota pod mikroskopom, 666

Črevesna mikrobiota
Črevesna mikrobiota je največja populacija mikroorganizmov v človeškem telesu, ki prebiva v črevesju. Čeprav je bilo sprva mišljeno, da je v telesu več mikrobioloških kot človeških celic, zadnje raziskave kažejo, da so mikrobne in človeške celice prisotne v primerljivem številu.

V črevesju zdravih oseb obstaja nekakšna »splošna skupina« bakterij, ki po ocenah znanstvenikov predstavlja skoraj tretjino vseh mikroorganizmov v črevesju. Ostali dve tretjini pa sta različni. Tako lahko rečemo, da je sestava črevesne mikrobiote edinstvena za vsakega posameznika. Nanjo vplivajo različni dejavniki:

dejavniki na katere ima posameznik vpliv:
• način prehranjevanja (materino mleko, prilagojeno mleko in vnos trdne hrane);
• zdravila (antibiotiki, zaviralci protonske črpalke, zdravila za urejanje krvnega sladkorja,…);
• prehranjevalne navade in način priprave hrane;
• okolje in življenjski slog (vaško oz. mestno življenje, telesna aktivnost,…) in
• povečana telesna masa.

dejavniki na katere posameznik nima vpliva:
• genetika;
• anatomski del črevesnega trakta (npr. debelo črevo ima večjo mikrobno raznolikost v primerjavi s tankim črevesjem);
• gestacijska starost (prezgodnji porod v primerjavi z donošenim rojstvom);
• način poroda (vaginalni porod v primerjavi s carskim rezom) in
• starost.

Tako kot mikrobiota posameznika predstavlja edinstveno sestavo, prav tako ima mikrobiota svoje edinstveno delovanje. Vsaka mikrobiota posameznika ima svojo funkcijo prebavljanja hranil, ki jih človeško telo samo ne prebavi, sintetizirajo vitamine, aminokisline, kratkoverižne maščobne kisline …

Od kod izvira črevesna mikrobiota?
Proces kolonizacije našega črevesja z mikroorganizmi se začne takoj po rojstvu. Na vrsto bakterij, ki naselijo črevesje v prvih dneh življenja, vplivajo okolje, vrsta poroda, vrsta prehrane in uporaba zdravil (zlasti antibiotikov). Najbolj naraven način vnašanja mikrobiote je tesen stik z materjo, še posebno med dojenjem. Naslednji pomembni korak vnosa ustrezne črevesne mikrobiote je uvajanje in prehod na gosto hrano po nekaj mesecih življenja. Največji vpliv imajo hranilne snovi in izdelki, ki pomembno vplivajo na razvoj koristnih mikroorganizmov, npr. prehranske vlaknine. Znanstvene publikacije ocenjujejo, da se najpomembnejša kolonizacija vrši v prvih treh letih življenja in vpliva na njeno trajno sestavo tudi v odrasli dobi.

Kaj je normalna oz. zdrava črevesna mikrobiota?
Čeprav ne obstaja definicija zdrave normalne črevesne mikrobiote, je za omenjeno stanje značilno:
• raznolikost bakterijskih vrst;
• odpornost in stabilnost v daljšem časovnem obdobju: odpornost pri občasnih motnjah (npr. zdravljenju z antibiotiki ali neuravnoteženi dieti) in obnovitev stabilnega stanja;
• genetska raznovrstnost mikroorganizmov v črevesju: število mikrobnih genov v črevesju je dober pokazatelj dobrega presnovnega in splošnega zdravja.

Neravnovesje v sestavi ali delovanju črevesne mikrobiote se kaže v prebavnih tegobah (driska, vetrovi), debelosti, sladkorni bolezni, alergijah, raku in celo nevrodegenerativnih boleznih. Omenjeno stanje se imenuje »disbioza«.

155329 (688×630)
hrana za mikrobioto crevesja S
Drozi

Zakaj je  črevesna mikrobiota pomembna?
Funkcije črevesne mikrobiote so številne:

Obramba:
• Brani nas pred škodljivimi mikroorganizmi in uči imunski sistem, da prepozna sovražne bakterije.
Črevesna mikrobiota deluje kot ovira, zaradi katere je kolonizacija patogenih mikroorganizmov slabša. Gre za konkurenco med koristnimi in škodljivimi bakterijami. Med seboj se borijo za gostiteljev bivalni prostor in hranila. Ena izmed oblik obrambe koristne mikrobiote je ustvarjanje pogojev, neugodnih za razvoj patogenov, na primer nizek pH okolja ali pošiljanje informacij celicam imunskega sistema v črevesju, ki spodbujajo imunski sistem v boju proti škodljivim mikroorganizmom.

Prebava hranil:
• Mikroorganizmi lahko prebavijo določeno hrano (npr. prehranske vlaknine), ki jih človek ne more prebaviti.
• Ko mikrobiota v črevesju razgradi prehranske vlaknine, proizvaja pomembne produkte (npr. kratkoverižne maščobne verige), ki so koristne za delovanje organizma.
Kratkoverižne maščobne kisline (maslena, propionska, ocetna kislina) in mlečna kislina nastajajo s fermentacijskimi procesi, ki jih izvajajo mikrobi. Maslena kislina je izjemno koristna za zdravje telesa, saj je medij za epitelijske celice debelega črevesja, pomaga uravnavati absorpcijo hranil, zmanjša vnetje, krepi črevesno pregrado in zmanjša tveganje za nastanek raka debelega črevesja.
• Olajšajo absorpcijo mineralov iz hrane (npr. magnezija, kalcija in železa).
• Sintetizirajo nekatere bistvene vitamine (npr. vitamin K in folat – B9) ter aminokisline.
Količina vitaminov in drugih koristnih hranil, ki jih lahko pridobimo iz »proizvodnje mikrobov«, ni konstantna in se spreminja, odvisno od naše starosti, zato je kljub njihovi prisotnosti, potrebno zagotoviti preskrbo teh vitaminov še z dodatnim vnosom raznovrstne prehrane.

Razpoloženje:
• Določene vrste mikroorganizmov izdelujejo neurotransmiterje (npr. dopamin in serotonin), s katerimi komunicirajo nevroni oz. živčne celice, ne le v možganih temveč tudi v živčnem sistemu črevesja.

Zaradi zgoraj omenjenih funkcij črevesne mikrobiote, znanstveniki menijo, da je  črevesna mikrobiota  »ORGAN«.

Kdaj se začne mikrobiota razvijati?
V izrednih situacijah se lahko raznolikost črevesne mikrobiote poruši, kar privede do zmanjšane odpornosti. Temu se izognemo z zdravo prehrano in aktivnim življenjskim slogom, ki je najboljši recept za dobro počutje in zdravje.

Kaj povzroča dolgotrajno izboljšanje črevesne mikrobiote?
Pri kratkotrajni dieti, ni na sestavo črevesne mikrobiote v debelem črevesju, nobenih spektakularnih učinkov, zato je pri tej zadevi pomembno pridobiti trajno spremembo prehrane, ki jo bomo lahko vzdrževali skozi celo življenje. Zahvaljujoč temu nam črevesne bakterije lažje pomagajo zmanjšati tveganje za številne bolezni in nam dovolijo občasna odstopanja od prehrane, kar ne bo povzročilo pomembnejših motenj. Kakšen naj bi bil videti jedilnik, ki podpira razvoj koristne mikrobiote?

Kot smo že omenili, so prehranske vlaknine prehranska sestavina črevesnih bakterij, ki jih je po smernicah treba zaužiti v količini najmanj 25 gramov na dan (normativ za odrasle, mlajše od 65 let). Znano je, da ljudje, ki jih ne zaužijejo v dovoljšnji količini, tvegajo proces širjenja epitelijskih celic debelega črevesja, kar ima lahko za posledico tanko sluznico in povečano tveganje, da se neželeni mikrobi in strupene snovi prebijejo vanj. Takšno stanje pa prispeva k povečanju vnetja v telesu, kar je osnova za razvoj številnih civilizacijskih bolezni.

Med snovmi, ki so odlične za »vzrejo« črevesnih bakterij, ločimo fruktane, laktulozo, galakto – oligosaharide, frukto – oligosaharide in škrob. Kako zagotoviti njihovo visoko vsebnost v prehrani? Njihov glavni vir so:

  • izdelki iz polnozrnatega žita (npr. ovseni kosmiči, otrobi, rženi kruh, groba žita),
  • semena stročnic,
  • oreščki,
  • zelenjava (še posebej paradižnik, artičoke, por, čebula, česen),
  • in sadje.
good for gut pokončna 950